Moraš biti hvaležen? A res?

Moraš biti hvaležen

Kako si lahko nehvaležen, če pa imaš hišo, avto, psa in družino?

Moraš biti hvaležen za vse kar imaš.

Hvaležnost ti daje moč, ljubezen in vse se kreira z njo.

In kaj potem, če jaz ne čutim ničesar?

Če kljub vsemu kar imam ne čutim hvaležnost?

Pravijo, da bi moral biti hvaležen, a jaz nisem.

Naj se prisilim, da sem hvaležen za to življenje? Glej kakšno je…


Zakaj ničesar ne deluje, če nam drugi to povedo in zapovedo, kaj se bo zgodilo?

Preprosto zato, ker imamo vsak svojo pot. Moja je samo moja in tvoja samo tvoja. So skladnosti, so prepleti, a prav ta preplet nam daje edinstvenost izbire te poti.


V življenje smo se rodili vsak svojo namero. Za njeno izpolnitev potrebujemo različne ključe. Morda se en zdi danes ustreznejši, a že jutri se to vedenje spremeni. Ključno pa je, da je moja najboljša izbira v tem trenutku tista, ki jo začutim v sebi.


In zdaj sledi vprašanje, kaj če ničesar ne začutim? Kako naj potem vem? Kako se naj potem odločim? Ostane mi premišljevanje, poslušanje drugih… A kaj, ko mi to ne bo dalo sreče?

Na poti sprejemanja sebi lastnih odločitev se srečamo z izzivom razumevanja lastnega telesa. Žal smo v večini primerov tako močno zanemarili notranje vzgibe, notranji glas in povednost telesa, da ga ne slišimo več. Opazimo ga samo še preko bolečine, bolezni ali utrujenosti. Z nami je utrujeno in z nami kliče po pomoči. Morda je to trenutek, da se najprej opravičimo sami sebi, svojemu telesu, umu, srcu, maternici in tako naprej ter prosimo, da vzpostavimo povezavo, ki bo za vse ugodna. Povezavo, kjer bo maternica jasno komunicirala svoj menstrualni cikel, srce izražalo hvaležnost ter glava jasnost, katere misli so nam lastne in katere ne.


Kar 98% ali celo več naših misli, ni naših. So konstrukti delovanja družbe, naših prepričanj ali spominov. In prav te, nam tuje, informacije nas omejujejo pri izbiri tistih, ki so nam lastne. Zaradi otopelosti telesa, občutkov in poplave misli, smo izčrpani, ne čutimo hvaležnosti. Prav tako pa tudi drugih občutij ne.

To je trenutek, kjer lahko pričnemo s poslavljanjem se od stvari, idej in oseb. A z izražanjem hvaležnosti za spoznanja, ki so nam jih prinesle te stvari. Tudi če niso nam lastne, so v naše življenje vnesle nekaj. Majica, ki je nismo nikoli oblekli, nam je podarila vedenje, da ta stil majice ni naš. Ideja, ki smo jo preizkusili, da ta oblika telovadbe ne odgovarja našemu telesu. Včasih je morda lažje zaznati tisto, kar nam ne odgovarja in se od tega posloviti. In s tem, ko se poslovimo naredimo prostor za tisto kar nas podpira. Na nek način odstranimo zunanjo in notranjo navlako, ki nam onemogoča videti jasnost in spoznati, kaj bogati naše življenje.

Včasih gre v drugo smer. Najprej izrazimo hvaležnost stvarem, za katere ni dvoma, da smo res hvaležni. Na primer, hvaležno smo za skodelico, iz katere vsak dan pijemo čaj. Prav ta nam polepša dan in nas napolni z veseljem. Dan se z njo lažje odvije. Začnemo lahko še pri manjših stvareh. Na vsako položnico, ki jo plačamo, zapišemo “hvala” ter v vesolje pošljemo vedenje, da smo hvaležni, da jo lahko plačamo.

Vsak ima svojo poti in na njej sreča stvari, za katere je hvaležen in si želi, da s svojo energijo polnijo njegovo življenje; in druge, za katere je hvaležen, da so vnesli vedenje in s tem predali svoj namen.


Obstaja pa tudi ogromen delež nezavednih prepričanj, spominov ter idej. Izvirajo lahko iz zelo različnih obdobij ali situacij. Kljub temu, da so nezavedni pa kreirajo naše vsakdanje življenje. Živijo po svoje ter v naš vsak dan privlačijo nekaj česar si ne želimo. Omejujejo naše možnosti, onemogočajo, da bi slišali lastno telo ali so blokada, ki nam onemogoča narediti naslednji korak v življenju. V teh primerih se dostikrat počutimo nemočni in brez idej kako naprej. Nastopijo lahko tudi oblike anksioznosti, depresije ali drugih fizičnih bolezni. Sama se s tenzijskimi glavoboli srečujem že vse od tretjega razreda osnovne šole. Opravljenih je bilo mnogo preiskav iz strani uradne medicine. Sama pa sem se v prehodu v materinstvo zavestno odločila, da bom sprejela odgovornost za lastno življenje. V vsej polnosti. Tudi to, da sem sama odgovorna za vsak glavobol. In če sem sama odgovorna za prav vsak glavobol, potem ne morem nikogar obtožiti, kakšen je ali kaj mi počne. Sama sem tista, ki ga lahko preobrazi in sama sem tista, ki potrebuje izkušnjo vseh bolečin, da spozna nekaj večjega. Moj glavobol je moj učitelj in učenec. Včasih si izmenjava vlogi, drugič podava roki na nov način. In tako me je pot vodila skozi različne tehnike sproščanja, psihologije, osebne rasti in v zadnjem času do Access Barsov.


Access Barsi so točke na naši glavi. S preprostim dotikom, v njih aktiviramo delovanje, ki blagodejno vpliva na možgansko valovanje. S tem odpiramo vrata v svet možnosti vsega kar je. Se sprašujemo, kaj je še mogoče ter izbiramo pot, ki v naša življenja vnaša lahkotnost, radost in veličastnost. Spremenimo pogled iz omejenosti zakoreninjenih predstav v svet možnosti izbire sebi lastne poti.


Ta pogled je skladen z mojim delom. Moja namera je, da vsaka ženska v prehodu v materinstvo v sebi začuti svojo pot ter izbere možnost, ki je njena v danem trenutku. To je tehnika, ki pripomore k večjemu zavedanju sebe in izbiranju poti. Po enem tretmaju je mogoče, da se naše zaznave spremenijo ali pa ga doživimo kot sproščujočo masažo. Večkratni pa ima globlje rezultate. Prav tako to ni enkratna aktivnost, potem pa smo opravili za celo življenje. Rezultat pa je edinstven vsakemu posamezniku kot je edinstveno njegovo življenje. Večje zavedanje se bo rodilo v tolikšni meri kot je posameznik pripravljen sprejeti. Reakcija enega tretmaja se lahko pokaže tudi v treh tednih.


Sedaj pa se vrnimo k začetnim vprašanjem. Kako do izražanja hvaležnosti, če je ne čutimo? V zapisu sem ponudila različne tehnike ali pristope. A vsi ti predstavljajo le košček vedenj vezanih na oklepanje ključa hvaležnosti našega srca. Zagotovo so dobro izhodišče za raziskovanje. Prepričana sem, da tudi če samo date namero, da si želite občutiti hvaležnost srca in vsak dan v dnevnik zapisujete stvari, ideje ali ljudi za katere ste hvaležni, da bodo občutki tudi prišli. Morda ne takšni kot si jih predstavljate, morda bo upor, morda pa sreča srca, da ste prišli govorit z njim. Raziskujte in delite svoje poglede v naši skupini. V kolikor pa se zdi, da je vaša glava preglasna in ves čas premleva 1000 in 1 stvar ter tako preprečuje pogovor s srcem, pa toplo vabljeni na Access Bars tretma.

Izklopimo omejitve ter vklopimo zavestne odločitve.

Z Ljubeznijo, Daša


Pozdravljeni, 

moje ime je Daša. V tem blogu delim zapise z informacijami, idejami in različnimi pogledi na določeno situacijo. Toplo vabljen/-a k branju ter refleksiji prebranega o določeni temi.

Želim biti obveščen/-a o novih objavah.

Najlepša hvala!

  • Facebook
  • Instagram