Search

Objemi sebe in objel boš svet.





Tale zapis sem najprej delila na moji Facebook strani. Odziv je bil zelo lep in s hvaležnostjo v srcu ga delim sedaj še na spletni strani.


Najlepša hvala!







Blagodejna moč dotika lahko spremeni naše dojemanje tega trenutka. Krč, ki ga čutimo v telesu lahko odide v pozabo, misli se umirijo in naša duša se vrne v telo. Včasih odtavamo, obstojimo v vibraciji problema, prizemljitev pa nam omogoči, da poletimo. Poletimo visoko v nebo in predamo sebe resnici življenja, ki želi teči skozi naše telo.


Tako preprosto je, a zakaj včasih tako boli?


Boli naša odsotnost dotika duše in telesa. Beg iz telesa, ker ni udobno. Ker si ne naredimo udobno. Objem pa nas vabi vase. V dvoje. V roke ljubezni. Ljubezni, ki premaga vsak strah in je tu zato da jo zaživimo. Naše telo je naš prostor kreacij na tej Zemlji.


Zakaj ga je tako težko sprejeti? Duša si je izbrala to telo. Sprejela je pot.

In sedaj se bojujeta med sabo. Zakaj? Katere odtenke je še treba odgrniti s temi boji?

Zakaj se zdijo tako močen napad in niso samo smerokaz za naprej?

Moč je usmerjena v bitko. Boli in tudi to ne zadostuje za prekinitev. Kriči, a premalo da bi bila slišana. Joče, a ne zalije semena, ki bi lahko vzklilo. Trpi, se muči in zvija namesto radosti, da ima to priložnost.

Izkušnjo fizičnega telesa smo želeli, a si tako hitro premislili. Prišlo smo, a že od prvega trenutka bežimo. Smo tu, a vseeno zamujamo trenutke. Imamo vse možnosti za vse kar se lahko spomnimo, a žalujemo za zamujenim. Zavedamo se zamujenega, a tudi to ni dovolj za premik. Premik rok, da bi se objeli. Si podarili tisto po čemer naše telo hrepeni.


Ko le zberemo pogum. Pogum, da si skuhamo čaj, o katerem že dolgo sanjamo. Si dovolimo tuširati tako dolgo kot je to udobno. Se objamemo na vseh mestih, ki potrebujejo dotik. Opazimo, kako bolečina izginja, misli postajajo lahkotnejše in začutimo željo po biti tukaj. Uživati v tem trenutku.Zavestna prisotnost v trenutkih nam omogoča doživeti izkušnjo fizičnega telesa. Bolečina je le način komunikacije našega telesa z nami. Mogoče je čas, da mu prisluhnemo, da se pogledamo v ogledalo in sklenemo roke v objem poti, ki smo si jo zadali.


Vidim te. Slišim te. Tukaj sem zate.

36 views

©2020 by Dula Daša.