Skozi katera očala opazuješ svet okoli sebe?

Na poti skozi življenje izbiramo različna očala in prav ta določajo dojemanje trenutkov, v katerih smo. Izberemo jih skrbno. Skoznje se zazremo premišljeno, a slika ni vedno takšna kot bi si jo želeli. Enkrat je mnogotero lepša od pričakovane. Drugič skladna. In tretjič morebiti nepričakovana. Katera je prava?

Prav vsaka, ki jo ozremo je odsev naše realnosti v trenutku, v katerem smo. Realnosti, ki jo čutimo v sebi in se izraža tudi navzven. Težko sprejemljivo ali radostno, hvaležno?


Kriterij, s katerim izberemo očala je tisti, ki nam zamegli ali osvetli pogled. Kriterij je tisti, ki ga lahko vsak dan znova prilagodimo našemu zavedanju, fokusu ter občutkom. Kriterij je tisti, ki v sebi skriva preplet preteklih občutkov, družinskih vzorcev in pričakovanj družbe. Včasih so vsi ti skupaj zelo zavajajoči, boleči in omejujoči. Pozabijo na bistvo, ki živi v nas.


Ta tihi glasek včasih tudi popolnoma utihne in pozabi nase. Tolikokrat je občutil negativen odziv, da se boji izraziti. Tolikokrat je bil ranjen zaradi tega, da je sedaj raje tiho. Tolikokrat... A to še vedno ni zadosten razlog, da popolnoma pozabi nase ter omami samega sebe ter kot žoga, ki si jo drugi podajajo preživi to življenje. Ta tihi glasek se je rodil z nami z namero, da se razvije, opogumi in živi točno takšno življenje, ki ga radosti, polni ter ljubi. Ta tihi glasek kliče po očalih, ki ga podpirajo, negujejo in vedno jasneje dovoljujejo njegov obstoj.

Kdo sem jaz? Me odgovor radosti ali žalosti?

Radosten odgovor je tisti, ki hodi po svoji poti, sledi in zaupa notranjemu glasu. Žalosten pa tisti, ki vedno znova pozablja nanj, ga negira ali morda niti ne sliši.


Izbire skozi prehod v materinstvo definirajo pot ter soustvarjajo mamo otroku, ki prihaja. Medtem, ko ni pravilnih ali napačnih. So tiste, ki jih izberemo, ker v sebi čutimo, da je to naša najboljša izbira in tiste, ki jih izberemo, ker jih je nekdo drug predlagal ali pa so nam bile vsiljene. Posledice, ki sledijo so jasne. V kolikor smo izbirale sebi lastne izbire, smo zadovoljne z njimi. V kolikor temu ni bilo tako, lahko občutimo žalost, zanikanje, zapostavljenost, neljubljenost, tesnobo... Vsi ti občutki pa so žal dostikrat skriti pred svetom, ostajajo v srcih mam in se izražajo skozi poporodno depresijo.


Prizma očal, da je ženska šibka, če deli svoje občutke ali pa nesposobna, če nima stanovanja popolnoma pospravljenega ter kosila na mizi tik po porodu je močna in boleča. Prizma očal socialnih omrežij omejuje materinstvo v popoln okvir in medtem, ko bi lahko naštevala različna se očala ter poglede skoznje, želim izpostaviti le to, da nikoli ne moremo vedeti, kako se oseba na sproti nas počuti. Katere občutke ji zbuja trenutna situacija in zaradi kateri občutkov ali dogodkov je tako kot je.


Odprtost slišati, videti in biti popolnoma prisoten je darilo, ki omogoča tej osebi, da se izrazi skozi prizmo notranjega glasu. Pričakovanja, primerjave ter teža našega dojemanja sveta pa jo lahko omeji. Zato dragi moji bralci, vsak trenutek življenja je dragocen, dovolimo si biti prisotni v njem, ne glede na to, kaj bo nekdo na sproti nas storil. Opazujmo z odprtostjo za nova spoznanja in dajajmo tisto, kar si želimo, da bi drugi dali nam v najranljivejši situaciji. Najlepša hvala! Z Ljubeznijo, Daša

Pozdravljeni, 

moje ime je Daša. V tem blogu delim zapise z informacijami, idejami in različnimi pogledi na določeno situacijo. Toplo vabljen/-a k branju ter refleksiji prebranega o določeni temi.

Želim biti obveščen/-a o novih objavah.

Najlepša hvala!

  • Facebook
  • Instagram